Zgradba današnje Narodne galerije, tedaj Narodnega doma, je bila leta 1896 sezidana po nacrtih ceškega arhitekta Františka Edmunda Škabrouta. Arhitekt jo je zasnoval po zgledu Narodnega gledališca Divadlo v Pragi. V Narodnem domu so se odvijale prireditve razlicnih narodnih društev, v podpritlicju je bila telovadnica društva Sokol. Stavba je zunaj zasnovana kot bazilika z višjim osrednjim in nižjima stranskima kriloma, njena fasada je oblikovana v neorenesancnem slogu.

Leta 1925 je postala sedež Narodne galerije. V njej so na ogled zbirke slovenske umetnosti od srednjega veka do konca 19. stoletja ter številne obcasne razstave. V zadnjem obdobju je Narodna galerija doživela dve prezidavi. Najprej, leta 1993, ji je bilo po nacrtih Edvarda Ravnikarja prizidano novo, dodatno krilo, zasnovano v postmodernisticnem slogu. Ob arhitektovi smrti gradnja ni bila dokoncana. Leta 2001 je bil po nacrtih biroja Sadar&Vuga arhitekti dodan steklen povezovalni trakt med staro stavbo in novim prizidkom, ki služi kot vhodna avla galerije in prostor za razlicne prireditve.